V Teheranu je potekala žalna slovesnost ob obletnici smrti Hazrat Fatime v mošeji Imam Khomeini, ki se je je udeležil tudi vrhovni voditelj ajatola Hamenej in več tisoč žalujočih.
Iransko ministrstvo za obveščevalne službe je opozorilo na poskuse Izraela in ZDA, da bi atentirali na vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja in destabilizirali islamsko republiko. Po navedbah ministrstva sovražniki poskušajo spodkopati notranjo enotnost države in ogroziti njeno nacionalno varnost.
Izrael je izvedel zračni napad v Bejrutu, s katerim je ciljal na visokega voditelja Hezbollaha. Napad je povzročil smrt ene osebe in najmanj 20 ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je bil tarča napada poveljnik Hezbollaha. Napad je bil prvi tovrstni po juniju in pomeni stopnjevanje konflikta med Izraelom in Hezbolahom.
Iransko-ameriškega državljana Kamrana Hekmatija, judovskega porekla, so aretirali v Iranu po obisku Izraela pred 13 leti. Aretacija je sledila obisku v začetku letošnjega leta, ki naj bi bil kratek.
Imam iz Mashhada je izpostavil ključne značilnosti iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, pri čemer je poudaril njegovo sposobnost prepoznavanja zarot in sovražnikov. Ta sposobnost naj bi Iranu omogočila zmago v težkih in kritičnih situacijah ter poraz sovražnikov.
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je izjavil, da sodelovanje med Iranom in Združenimi državami ni mogoče, dokler Washington podpira Izrael, ohranja vojaške baze in se vmešava v regijo Bližnjega vzhoda. Seyed Mohammad Marandi, profesor na Univerzi v Teheranu, je opozoril na priprave Izraela in Irana na morebitno vojno, pri čemer se ZDA ne nameravajo vmešavati. To poudarja nadaljnje zaostrovanje odnosov med državama.
Sardar Pakpour, poveljnik iranske revolucionarne garde (Sepah), je na srečanju s komisijo za nacionalno varnost in zunanjo politiko parlamenta izjavil, da je Sepah popolnoma pripravljen na soočenje z vsemi grožnjami in da je raven pripravljenosti precej višja kot med dvanajstdnevno vojno. Poudaril je, da je Sepah na vrhuncu svoje moči in pripravljenosti.
V mošeji Imama Khomeinija se je na srečanju zbralo več tisoč študentov in dijakov, kjer so razpravljali o prihajajoči obletnici 13. Abana in odnosih med Iranom in ZDA. Vrhovni voditelj je odgovoril na vprašanje, ali bodo odnosi med Iranom in ZDA prekinjeni za vedno, pri čemer je ponovil, da spor ni taktičen, temveč bistven.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran ne išče neposrednih pogajanj z ZDA, vendar meni, da je mogoče doseči jedrski sporazum z indirektnim dialogom. Obenem je Araghchi opozoril pred ponovnim izraelskim agresivnim delovanjem in zatrdil, da je Iran pripravljen na soočenje s tujimi grožnjami, vključno z Izraelom. Ponovno je zavrnil ameriške in izraelske navedbe o iranskih jedrskih zmogljivostih kot »gnusno laž«.
Ameriški podpredsednik JD Vance je obiskal Izrael, kjer naj bi razpravljal o načrtih za Gazo, medtem ko je iranski voditelj zavrnil trditve o uničenju iranskega jedrskega programa. Poleg tega sta ZDA in Avstralija sklenili več milijard dolarjev vreden dogovor o redkih zemljah, kar kaže na njuno rivalstvo s Kitajsko. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi številne države poslale vojsko v Gazo, da bi uničile Hamas. Benjamin Netanjahu se je sestal z vodjo egiptovske obveščevalne službe, kjer so razpravljali o nadaljnjih korakih glede konflikta v Gazi.
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uničenju iranskega jedrskega programa. Hamenej se je posmehoval Trumpovi izjavi, ki jo je slednji podal v intervjuju za televizijo Fox, v katerem je dejal, da je "lepa vojaška operacija" proti iranskim jedrskim objektom utrla pot premirju v Gazi.
Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini Združenih narodov je sprožil proteste, zaradi katerih so delegati zapustili dvorano. Netanjahu je v govoru trdil, da Izrael ni povzročil stradanja v Gazi, čeprav se je s tem sam hvalil. Kritike so se pojavile tudi glede razmerja med civilnimi žrtvami in borci v Gazi, ki naj bi bilo po nekaterih ocenah precej višje od Netanjahujevih navedb. Izraelska vojska je izvedla ofenzivo v Gazi, pri čemer je bilo ubitih skoraj 60 ljudi.
Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.
Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.
Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Džedi srečal s saudskim kolegom in z njim razpravljal o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Prav tako se je srečal s pakistanskim ministrom Muhammadom Ishaqom Darjem, bahrajnskim ministrom Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem in bangladeškim ministrom Md Touhidom Hossainom.
Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.
Iranska vlada je objavila seznam visokih izraelskih političnih in varnostnih uradnikov, ki naj bi bili tarče atentatov. Na to je odgovoril izraelski obrambni minister Israel Katz z neposredno grožnjo iranskemu vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Katz je na platformi X opozoril Hameneja, naj bo pozoren na nebo, ko bo zapustil svoj bunker.
V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.
Združene države Amerike so uvedle svoj največji paket sankcij proti Iranu po letu 2018, ki so usmerjene v obsežen pomorski imperij. Sekretar zakladnice Scott Bessent je sporočil, da je več kot 115 sankcioniranih posameznikov in podjetij povezanih z "obsežnim ladijskim imperijem, ki ga nadzoruje Mohamed Husein Šamkani", sin vplivnega svetovalca iranskega vrhovnega vodje Alija Hameneja. Sankcije naj bi povečale pritisk na iranski režim.
Rusija je opozorila Iran na morebitne prihajajoče napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte, kar je dodatno povečalo napetosti v regiji. Kljub trditvam o uničenju iranskega jedrskega programa, analize kažejo, da Iran še vedno lahko razvije jedrsko bombo v enem letu. Iranski podpredsednik Mohammad-Reza Aref je poudaril, da ni ovir za širitev strateških odnosov s Kitajsko, medtem ko je Paul Craig Roberts trdil, da Washington destabilizira Rusijo in Kitajsko v Centralni Aziji. Habilian Association of Iran je postavila vprašanja o izraelskem in ameriškem terorju ter mednarodni kriminalnosti. Medtem ko Rusija in Kitajska nista vojaško posredovali med junijsko krizo, sta obsodili vojaško kampanjo in ciljane zračne napade Izraela in ZDA. Iranski generalmajor Abdolrahim Mousavi je ponovno poudaril nezaupanje do ZDA in Izraela, vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej pa je menil, da je jedrski program le izgovor za ciljanje Irana.
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je zavrnil mednarodne kritike glede iranskega jedrskega programa in stanja človekovih pravic, označil jih je za izgovore, medtem ko je iranski predsednik Masud Pezeškian poudaril pripravljenost Teherana na pogajanja, a ob ohranjanju pravice do mirnega jedrskega programa. Obe izjavi poudarjata iransko stališče, da kritike ne odražajo resničnih težav, temveč služijo drugim namenom, hkrati pa Iran vztraja pri svojih pravicah.
Izrael je zagrozil z neposrednim napadom na iranskega voditelja, ajatolaha Alija Hameneja, če bo Iran še naprej grozil Izraelu. Izraelski obrambni minister Joav Galant je dejal, da bo Izrael neposredno napadel Hameneja, če bo Iran še naprej ogrožal varnost Izraela. Medtem pa mednarodna skupnost kljub izraelskim vojaškim operacijam na območju Gaze nadaljuje trgovanje z Izraelom, kar kaže na zapleteno mednarodno politično situacijo.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je iranskemu vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju poslal ostro sporočilo, češ da bi Izrael lahko ponovno prišel do Teherana in do Hameneja osebno. Kac je poudaril, da je to sporočilo namenjeno Hameneju, ki ga je označil za diktatorja, in da bo Izrael odgovoril, če bodo iranske grožnje Izraelu nadaljevane.
Iran je zanikal načrte za nova pogajanja z ZDA glede jedrskega programa, medtem ko so Rusija, Kitajska in Iran potrdili posvetovanja o sankcijah ZN. Ruski predsednik Vladimir Putin bi se lahko septembra v Pekingu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, če bi se Trump udeležil praznovanj ob 80. obletnici zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi nepričakovano srečal z Alijem Larijanijem, višjim svetovalcem iranskega vrhovnega vodje Alija Hameneja. Pogovori so bili osredotočeni na iranski jedrski program in širši regionalni razvoj, so sporočili iz Kremlja. Srečanje so potrdili tudi iranski mediji, ki so poudarili, da je Larijani svetovalec vodje Islamske revolucije ajatole Sajeda Alija Hameneja.
Ruski predsednik Vladimir Poetin je v Kremlju sprejel visokega svetovalca iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, da bi razpravljala o iranskem jedrskem programu. Po besedah njegovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova je bilo srečanje osredotočeno na to pomembno temo, kar poudarja nadaljnje diplomatske napore med državama glede jedrskega vprašanja.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel Alija Laridžanija, svetovalca iranskega vrhovnega vodje Alija Hameneja. Glavna tema pogovorov je bil iranski jedrski program in poslabšanje razmer na Bližnjem vzhodu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da so bile prenesene ocene o zaostrenih razmerah glede iranskega jedrskega programa in širšega dogajanja v regiji.
Ameriški novinar Tucker Carlson je v intervjuju za nemški Bild izjavil, da je ruski predsednik Vladimir Putin opravil izjemno delo pri vzponu Rusije. Carlson je tudi kritiziral Nemčijo, češ da njihova država propada, in Angelo Merkel označil za "kriminalca".